Slavëni

Slavëni
awtor	Libor Sztemon
znamjenja a klasifikacija
klasifikacija	Indoeuropske rěče Słowjanske rěče Konstruowane słowjanske rěče Slavëni
	rěčne kody
ISO 639-2:	sla

Slavëni je konstruowana słowjanska rěč.

Awtor projekta je Libor Sztemon, kotryž tohorunja je lydnevi, mrezisk, seversk a slavisk stworił.

Alfabet

Aa	[a]
Bb	[b]
Cc	[ts]
Dd	[d]
Ee	[ɛ]
Ëë	[ə]
Ff	[f]
Gg	[g]
Ğğ	[ɪ]
Hh	[ɦ]
Ii	[i]
Jj	[j]
Kk	[k]
Ll	[l]
Mm	[m]
Nn	[n]
Oo	[ɔ]
Pp	[p]
Qq	[ɣ]
Rr	[r]
Ss	[s]
Šš	[ʃ]
Tt	[t]
Uu	[u]
Vv	[v]
Ww	[β]
Xx	[x]
yy	[ɯ]
Zz	[z]

Gramatika

Jako bołharšćina a makedonšćina nima slavëni skłonjowanje. Pady so twori z pomocu předłóžkow:

pad	předłóžka	přikład
nominatiw	-	dom (dom)
genitiw	i	i dom (doma)
datiw	ë	ë dom (domej)
akuzatiw	as	as dom (tón dom)
wokatiw	oğ	oğ dom (o domo!)
lokatiw	o	o dom (domje)
instrumental	a	a dom (domom)
ablatiw	iz	iz dom (z doma)

Mnohota so twori tak:

Mnohota we slavëni
Jednota	Mnohota	Serbsce
dom	dome	dom
gena	genae	žona
zamë	zame	zemja
slovo	slovoi	słowo

Přidawniki

Přidawnik
Serbsce	Prěni stopjen	Druhi stopjen	Třeći stopjen
dobry, a, e	devryn	devrin	najdevrin
dobři, e	devryny	devrine	najdevrine
nowy, a, e	nevyn	nevin	najnevin
nowi, e	nevyny	nevine	najnevine

Přidawniki so zwjazuja z wěcownikami z pomocu časćicow i abo ği. Na př. dane ği daštyny (dny dešćowy).

Artikl

Artikl wobmjezowacy		Artikl njewobmjezowacy
-	za hubnik	-	před samozwukom
as	ta	y	yn

Přisłowjesnik

Přisłowjesnik
Serbsce	Předłóžka	Prěni stopjen	Druhi stopjen	Třeći stopjen
derje	o	devro	devreno	najdevreno
mjenje	o	mene	meneno	najmene *
nowje	o	nevo	neveno	najneveno
wyšo	o	više	višeno	najviše *

* njeprawidłowne

Skłonjowanje wosobowych naměstnikow

Skłonjowanje wosobowych naměstnikow
pad	1. wosoba jedn.	2. wosoba jedn.	3. wosoba jedn.	1. wosoba mn.	2. wosoba jedn.	3. wosoba jedn.
nominatiw	je	te	ho	me	ve	he
genitiw	mene	teje	hoje	meje	veje	heje
datiw	ë je, jeğ	ë te, teğ	ë ho, hoğ	ë me, meğ	ë ve, veğ	ë he, heğ
akuzatiw	jem	tem	hom	mem	vem	hem
lokatiw	onaje	onate	onahe	oname	onave	onade
instrumental	ašaje	ašate	ašaho	ašame	ašave	ašahe
ablatiw	izdaje	izdate	izdaho	izdame	izdave	izdahe

Posesiwne a refleksiwne naměstniki

Posesiwne a refleksiwne naměstniki
Družina	1. wosoba jedn.	2. wosoba jedn.	3. wosoba jedn.	1. wosoba mn.	2. wosoba jedn.	3. wosoba jedn.
nominatiw	jyn	tyn	hyn	myn	vyn	hun
zestajene	i je	i te	i ho	i me	i ve	i he
refleksiwne	jesam	tesam	hosam	mesam	vesam	hesam

Ličbniki

Ličbniki
Ličbnik	zakładny	rjadowy	družinowy	wjelekróćny
0	ništo	ništyn	ništëre	ništykorte
1	ğedan	ğedanyn	ğedanëre	ğedankorte
2	deva	devanyn	devëre	devakorte
3	tera	teranyn	tanëre	terakorte
4	štara	štaranyn	štanëre	štarakorte
5	pinta	pintanyn	pintëre	pintakorte
6	šasta	šastanyn	šastëre	šastakorte
7	sedam	sedamyn	sadmëre	sadamkorte
8	osam	osamyn	osmëre	osmakorte
9	devet	devetyn	devtëre	devtakorte
10	desat	desatyn	destëre	destakorte
11	ğedanasta	ğedanastyn	ğedanaste	ğedakorte
12	devanasta	devanastyn	devanaste	devakorte
13	teranasta	teranastyn	teranaste	terakorte*
14	štaranasta	štaranastyn	štaranaste	štarakorte*
15	pintanasta	pintanastyn	pintanaste	pintakorte*
16	šastanasta	šastanastyn	šastanaste	šastakorte*
17	sedamnasta	sedamnastyn	sedamnaste	sedamkorte
18	osamnasta	osamnastyn	osamnaste	osamkorte
19	devetnasta	devetnastyn	devetnaste	devetkorte
20	devadesta	devadestyn	devadeste	devadestykorte
30	teradesta	teradestyn	teradeste	teradestykorte
40	štaradesta	štaradestyn	štaradeste	štaradestykorte
50	pintadesta	pintadestyn	pintadeste	pintadestykorte
60	šastadesta	šastadestyn	šastadeste	šastadestykorte
70	sedamdesta	sedamdestyn	sedamdeste	sedamdestykorte
80	osamdesta	osamdestyn	osamdeste	osamdestykorte
90	dovedesta	dovedestyn	dovedeste	dovedestykorte
90	dovedesta-sedam	dovedesta-sedamyn	dovedesta-sadmëre	dovedesta-sadmakorte
100	(ğedan)seta	(ğedan)setyn	(ğedana)stëre	(ğedane)štekorte
200	devaseta	devasetyn	devastëre	deveštekorte
300	teraseta	terasetyn	terastëre	tereštekorte
400	štaraseta	štarasetyn	štarastëre	štareštekorte
500	pintaseta	pintasetyn	pintastëre	pinteštekorte
600	šastaseta	šastasetyn	šastastëre	šasteštekorte
700	sedamseta	sedamsetyn	sadmastëre	sadmeštekorte
800	osamseta	osamsetyn	osmastëre	osmeštekorte
900	doveseta	dovesetyn	dovestëre	doveštekorte
1 000	(ğedan) tesac	(ğedan) tesacyn	(ğedan) tesacëre	(ğedane) tesackorte
2 000	deva tesac	deva tesacyn	deva tesacëre	deva tesackorte
1 000 000	melğan	melğanyn	melğanëre	melğanykorte
1 000 000 000	melğord	melğordyn	melğordëre	melğordykorte
1 000 000 000 000	belğan	belğanyn	belğanëre	belğanykorte

* to su prawdźepodobnje zmylki, dokelž 3x njezměje so runać 13x

Časowanje

Słowjesa w Sloveni wuprajeja 3 absolutne časy – zańdźeny, přitomny a přichodny (wobkrućace wašnje). Kondicional so twori z pomocu prefiksa bi- a zańdźeneho času. Subjunktiw, abo konjunktiw wašnje so twori z pomocu -i-. Zaprěće so twori z pomocu prefiksa nje-.

*beti*, być
wosoba	zańdźeny čas wob. waš.	přítomny čas wob. waš.	přichodny čas wob. waš.	rozkazowace wašnje	konjunktiw	kondicional
1. jed.	belem	jem / em	budem	-	jim / im	bi-belem
2. jed.	beles	tes / es	budes	budës	tis /is	bi-beles
3. jed.	belest	hest / est	budest	-	hist / ist	bi-belest
1. mn.	belesom	mesom / esom	budesom	budësmo	misom / isom	bi-belesom
2. mn.	beleste	veste / este	budeste	budësto	viste / iste	bi-beleste
3. mn. č.	belent	hent / ent	budent	-	hint / int	bi-belent

dalše časy
infinitiw	słowjesny substantiw	přechodnik přitomny	přechodnik přichodny
beti	betije *	jesa	beliv

*L. Sztemon pisa betiye. To je prawdźepodobnje zmylk, dokelž wostatny modele maja kóncowku -ije.

*nebeti*, nebýt
osoba	zańdźeny čas wob. waš.	přítomny čas wob. waš.	přichodny čas wob. waš.	rozkazowace wašnje	konjunktiv	kondicional
1. jed.	nebelem	nejem / nem	nebudem	-	nejim / nim	bi-nebelem
2. jed.	nebeles	netes / nes	nebudes	nebudës	netis / nis	bi-nebeles
3. jed.	nebelest	nehest / nest	nebudest	-	nehist / nist	bi-nebelest
1. mn.	nebelesom	nemesom / nesom	nebudesom	nebudësmo	nemisom / nisom	bi-nebelesom
2. mn.	nebeleste	neveste / neste	nebudeste	nebudësto	neviste / niste	bi-nebeleste
3. mn. č.	nebelent	nehent / nent	nebudent	-	nehint / nint	bi-nebelent

dalše časy
infinitiw	słowjesny substantiw	přechodnik přitomny	přechodnik přichodny
nebeti	nebetije	nejesa	nebeliv

*imeti*, mít
wosoba	zańdźeny čas wob. waš.	přítomny čas wob. waš.	přichodny čas wob. waš.	rozkazowace wašnje	konjunktiv	kondicional
1. jed.	imalem	imem	budem imet	-	imejim	bi-imalem
2. jed.	imales	imes	budes imet	imelës	imetis	bi-imales
3. jed.	imalest	imest	budest imet	-	imehist	bi-imalest
1. mn.	imalesom	imesom	budesom imet	imelësmo	imenisom	bi-imalesom
2. mn.	imaleste	imeste	budeste imet	imelësto	imetiste	bi-imaleste
3. mn. č.	imalent	iment	budent imet	-	imehint	bi-imalent

dalše časy
infinitiw	słowjesny substantiw	přechodnik přitomny	přechodnik přichodny
imeti	imetije	imaja	imaliv

nemeti, njeměć, so tak časuje: nemalem, nemales... nemem, nemes... budem nemeti... nemelës... nemejim, nemetis... bi-nemalem... nemeti, nemetije, nemaja, nemaliv.

*dalati*, dělat
osoba	zańdźeny čas wob. waš.	přítomny čas wob. waš.	přichodny čas wob. waš.	rozkazowace wašnje	konjunktiv	kondicional
1. jed.	dalalem	dalem	budem dalati	-	dalim	bi-dalatem
2. jed.	dalales	dales	budes dalat	dalat	dalis	bi-dalates
3. jed.	dalal	dalest	budest dalat	-	dalist	bi-dalatest
1. mn.	dalalesom	dalesom	budesom dalat	dalatmo	dalisom	bi-dalatesom
2. mn.	dalaleste	daleste	budeste dalat	dalatto	daliste	bi-dalateste
3. mn. č.	dalalent	dalent	budent dalat	-	dalint	bi-dalatent

participy
zańdźene pasiwne	přítomne pasiwne	zańdźene aktiwne	přítomne aktiwne
dalatyn	dalavyn	dalalsyn	midalyn

dalše časy
infinitiw	słowjesny substantiw	přechodnik přitomny	přechodnik přichodny
dalati	dalatije	dalaja	dalaliv

Słowoskład

Slavenski słowoskład je słowjenski. Deleka je kratka lisćina:

slavëni	serbsce
Boh	Bóh
pravda	prawda
svetlan	póndźela
klenjan	wutora
rastilan	srjeda
soncan	štwórtk
gversan	pjatk
šabatan	sobota
kristan	njedźela
sedmica	tydźen
dan	dźeń
ladavec	januar
belavec	februar
vesnec	měrc
kvetec	apryl
majec	meja
cerkvec	junij
štarvec	julij
parnec	awgust
daštec	september
rezijec	oktober
snegec	nowember
prihedec	december
vrema	čas
mesec	měsac
hod	lěto
zeveta	žiwjenje
samarta	smjerć
laska	lubosć
stëhoda	lětstotk

Noty

Eksterne wotkazy

Słowjanske rěče

wuchodosłowjanske rěče:	běłorušćina - rušćina - rusinšćina - rutenšćina † - stara wuchodosłowjanšćina † - stara Nowgorodska narěč† - ukrainšćina - zapadopolešćina
zapadosłowjanske rěče:	čěšćina - lešon kenaan † - lachšćina - pólšćina - połobšćina † - pomoršćina (kašubšćina, słowinšćina †) - serbšćina (delnjoserbšćina - hornjoserbšćina - wuchodoserbske dialekty †) - słowakšćina - šlešćina
južnosłowjanske rěče:	bołharšćina (Banatska bołharšćina) - bosnišćina - chorwatšćina (Hrodowska chorwatšćina, molišćina) - čornohóršćina - makedonšćina - serbišćina - słowjenšćina (prekmuršćina, rezijanšćina) - starocyrkwinosłowjanska rěč †
konstruowane słowjanske rěče:	Glagolica - Lydnevi - Mezislovanska - Mjezysłowjanšćina - Proslava - Ruslavsk - Slovio
fiktiwne słowjanske rěče:	Mrezisk - Seversk - Sevorian - Skuodian - Slavisk - Slavëni - Vozgian - Wenedyk
druhe:	prasłowjanšćina †
	† mortwe