Chrom

Z Wikipedije, swobodneje encyklopedije
Dźi do: Nawigacija, Pytać
Kajkosće
Powšitkowne
mjeno, symbol, rjadowy ličbnik Chrom, Cr, 24
serija Üm
skupina, perioda, blok 6, 4, d
napohlad slěbrojće metaliski
masowy podźěl na zemskej wobalce 0,019 %[1] %
Atomarne
atomowa masa 51,9961 u
atomowy radius (wuličeny) 140 (166) pm
kowalentny radius 139 pm
elektronowa konfiguracija [Ar] 3d5 4s1
elektrony na energijowym niwowje
wustupne dźěło 4,5 eV [2] eV
1. ionizowanska energija 652,9 kJ/mol
2. ionizowanska energija 1590,6 kJ/mol
3. ionizowanska energija 2987 kJ/mol
4. ionizowanska energija 4743 kJ/mol
5. ionizowanska energija 6702 kJ/mol
6. ionizowanska energija 8744,9 kJ/mol
Fyzikaliske
agregatny staw kruty
kristalowa struktura kubisce rumocentrowany
hustosć 7,14 g/cm3 (20 °C)[3]
twjerdosć po Mohs 8,5
magnetizm antiferromagnetisch,
paramagnetisch (\chi_{m} = 3,1 · 10−4)[4]
škrějny dypk 2180 K (1907 °C)
warjenski dypk 2944 K (2671 °C)
molarny wolumen 7,23 · 10−6 m3/mol
wuparna ćopłota 344,3 kJ/mol
škrějna ćopłota 16,9 kJ/mol
zwukowa spěšnosć 5940 m/s při 293,15 K
specifiska ćopłotna kapacita 449 [1] J/(kg · K)
elektriska wodźiwosć 7,87 · 106 S/m
ćopłotna wodźiwosć 94 W/(m · K)
Chemiske
oksydaciske stawy 6, 3, 2
oksidy (baziskosć) (sylnje kisały)
normalny potencial • −0,744 V (Cr3+ + 3 e → Cr)[5]

• −0,913 V (Cr2+ + 2 e → Cr)[5]

elektronowa negatiwnosć 1,66 (Pauling-Skala)
izotopy
izotop NH t1/2 ZM ZE MeV ZP
48Cr

{syn.}

21,58 h ε 1,659 48V
49Cr

{syn.} %

42,3 min ε 2,631 49V
50Cr

4,345 %

>1,8 · 1017 a 2 εε 1,037 50Ti
51Cr

{syn.}

27,7025 d ε 0,753 51V
52Cr

83,789 %

stabilny
53Cr

9,501 %

stabilny
54Cr

2,365 %

stabilny
55Cr

{syn.}

3,497 min β 2,603 55Mn
56Cr

{syn.}

5,94 min β 1,617 56Mn
NMR-kajkosće
  spin γ w
rad·T−1·s−1
E fL při
B = 4,7 T
w MHz
53Cr 3/2 −1,515 · 107 0,000903 11,3
Njestrašnostne pokazy
Markěrowanje jako strašna maćizna
Pulwer
R- a S-sady R: Předłoha:R-sady (pulwer)
S: Předłoha:S-sady (pulwer)
Po móžnosći a jeli je zwučeny, so SI-jednoty wužiwaja.
Jeli nic druhe zapisowany, płaća mjenowane daty při standardnych wuměnjenjach.


Chrom (starogr. chroma ,barba‘), tež barbik, je chemiski element ze symbolom Cr a atomowej ličbu 24. Wón liči k přechodnym kowam, w periodiskim systemje steji w 6. pódlanskej skupinje (skupina 6) abo Chromowa skupina. Wjazby Chroma maja wjele rozdźělnych barbow a so často jako pigmenty w barbach a lakach wužiwaja.

Nóžki[wobdźěłać]

  1. 1,0 1,1 Harry H. Binder: Lexikon der chemischen Elemente, S. Hirzel Verlag, Stuttgart 1999, ISBN 3-7776-0736-3.
  2. Ludwig Bergmann, Clemens Schaefer, Rainer Kassing: Lehrbuch der Experimentalphysik, Band 6: Festkörper. 2. Auflage, Walter de Gruyter, 2005, ISBN 978-3-11-017485-4, S. 361.
  3. N. N. Greenwood und A. Earnshaw: Chemie der Elemente, 1. Auflage, 1988, S. 1291, ISBN 3-527-26169-9.
  4. Weast, Robert C. (ed. in chief): CRC Handbook of Chemistry and Physics. CRC (Chemical Rubber Publishing Company), Boca Raton 1990. Seiten E-129 bis E-145. ISBN 0-8493-0470-9. Werte dort sind auf g/mol bezogen und in cgs-Einheiten angegeben. Der hier angegebene Wert ist der daraus berechnete maßeinheitslose SI-Wert.
  5. 5,0 5,1 Arnold F. Holleman, Nils Wiberg: Lehrbuch der Anorganischen Chemie, 102. Auflage, de Gruyter, Berlin 2007, S. 1566, ISBN 978-3-11-017770-1.

Eksterne wotkazy[wobdźěłać]

Commons
Z Wikipedije, swobodneje encyklopedije