K wobsahej skočić

Wužiwar:Tlustulimu/Rěčna pomoc

Z Wikipedije, swobodneje encyklopedije

Wažne słowa za biologiju

[wobdźěłać | žórłowy tekst wobdźěłać]
Serbska forma Němska forma Kral PrP DOW
bahnišćo sumpfiger Ort, Sumpfporst / Sumpfgebiet, Moorgebiet 3 34
bahno Sumpf, Morast, Schlamm, Heide, Erika / +Moor 3 34 (1.)
Błóta Spreewald 12, 943 45
doł Tal 56 91
dolina Talgegend / Tal, Talung; Senke 56 92
hat Teich, Reiherdamm (-) 100 140
hory Gebirge 113
husć, husćina Dickicht 123 157
jězor See, Pfuhl (-) 136 180
keŕčina [dźensniši kerčina] Strauchwerk, Gesträuch / +Gebüsch 147 191 1/426, 1/452
kerčinowa kroma Gebüschsaum (1/426) + 2/212
krajina / +(rěčna krajina) +(horinska krajina) Gegend, Landschaft, Provinz (-), Gebiet (-) / +Gelände / +(Flußlandschaft; Sprachlandschaft) +(Gebirgslandschaft) 173 214
kroma Rand, Schwarte (-), Borte (-), Litze (-) / +Kante 177 217
łuh Sumpf (-), Moor, Lauge (-), Beize (-), Pottasche (-), Gerberlohe (-) / +Luch, +Bruch 221 230
łuka Wiese 221 230
lěs Busch (-), Wald, Forst 206 235
mokrišćo nasse Stelle 246
mokřina nasse Stelle (mit Gestrüpp bewachsen), Feuchtigkeit 246
morjo Meer, See 247 268
pastwa Weide, Hutung (-), Trift (-) 315 324
podoł Bergtal 342
přesyp Laguneninsel 417
přibrjóh Strand, Küstenland (-), Vorstrand (-) / +Küste 424 395
pusćina Wüste(nei), verwüstete Gegend, Ort der Verwüstung (-) 447 409
rěčny brjóh Bachufer 1/162
słanjowa łuka Streuwiese 2/321
trawnik Graskammer / Rasen 620 522
trawnišćo Grasplatz / Grasfläche 620 522
woda Wasser 688 558
wodźizna [dźensniši wodźizny plt.] Gewässer 691 559
wotwis Abhang 740
wukosa Böschung 769
Serbska forma Němska forma Kral PrP
bahnowizna Brucherde, Modererde 34
hlina / +(běła hlina) Lehm(boden), Erdboden (-) / +(Ton) 104 146
kamjeń Stein 141 184
pěsk Sand 317 328
rola Acker(erde (-)) / +(Acker)boden 465 425
skała Fels, Felsen, Steinbruch / +Klippe 512 457
skalina felsiger Boden, felsiges Land, Felsgrund, -masse, -gebilde, Felsgestein, Klippe 511 457 (2.)
šćěpjel Schiefer 588 500
wapno Kalk 140 (kalk), 640 535
Serbska forma Němska forma Kral PrP
ćopłosć Wärme, Temperatur (-) 33 77
ćoplina Wärme, Temperatur 33
ćoplišćo warmer Ort, warmes Plätzchen, Fleckchen 33
mjerzlina Frost 239
mróz Frost, Reif, Schauer (-) 250 270
sćěń, sćěn, sćin Schatten 506, 507 450 (3.)
słónco Sonne 527 463
włóžny feucht, näßlich, zähe 665 546 (1.)
zmjerzk Frost 901 660

Wobeńdźenje cuzych słowow

[wobdźěłać | žórłowy tekst wobdźěłać]
Cuze słowo Hornjoserbske słowo Delnjoserbske słowo
kreěrować wutworić napóraś
kreěrowane wutworjene napórane
kompjuter, computer ličak licak
redig(ěr)ować wobdźěłać wobźěłaś

Po diskusiji z wužiwarjom Michawiki:

  • Schalenmodell - skorpiznowy model
  • L-Schale - L-skorpizna


  • Wassergefährdungsklasse - klasa wohroženja wody
  • Treibhauspotenzial - parnišćowy potencial; synonym: CO2-ekwiwalent
  • Standardbildungsenthalpie - standardna entalpija tworjenja


  • Halbmetall - połkow
  • Nichtmetall - njekow
  • Metall - kow
  • Edelgas - drohopłun
  • Übergangsmetall - přechadźacy kow
  • Alkalimetall - alkaliski metal/kow
  • Erdalkalimetal - kow alkaliskich zemicow zemski alkaliski metal/kow
  • Actinoide - aktinoidy
  • Lanthanoide -lantanoidy
  • Erdhülle - zemska wobalka (čěsce zemský obal)
  • Halbwertszeit - połčas rozpada (čěsce poločas rozpadu)
  • Austrittsarbeit - wustupne dźěło (čěsce výstupní práce)


  • stechend riechendes (Gas) - wótrje wonjacy (płun)

Po diskusiji z wužiwarjom Michawiki:

  • Verdampfungswärme - wuparna ćopłota, wuparjenska ćopłota (čěsce výparné teplo)

Po diskusiji z wužiwarjom Michawiki:

  • Ganzzahl - cyła ličba, cyłoličba (čěsce celé číslo, pólsce liczba całkowita, słowaksce celé číslo)
de hsb dsb
Norden sewjer (połnóc) pódpołnoc, połnoc
nördlich sewjerny, połnócny pódpołnocny, połnocny
Süden juh, połdnjo pódpołdnjo, połudnjo
südlich južny (połodniši [zestarjeny]) pódpołdnjowy, południski
Osten wuchod, ranje pódzajtšo
östlich wuchodny, rańši, narańši pódzajtšny
Westen zapad, wječor, nawječor pódwjacor
westlich zapadny, wječorny pódwjacorny
Zestajene formy
Nordosten sewjerowuchod (dołhe ranje [zestarjeny]) dłujke zajtšo
nordöstlich sewjerowuchodny (dołhorańši [zestarjeny]) dłujkozajtšny
Nordwesten sewjerozapad (dołhi wječor [zestarjeny]) dłujki wjacor
nordwestlich sewjerozapadny (dołhowječorny [zestarjeny]) dłujkowjacorny
Südosten juhowuchod (krótke ranje [zestarjeny]) krotke zajtšo
südöstlich juhowuchodny (krótkorańši [zestarjeny]) krotkozajtšny
Südwesten juhozapad (krótki wječor [zestarjeny]) krotki wjacor
südwestlich juhozapadny (krótkowječorny [zestarjeny]) krotkowjacorny
  1. soblex.de
  2. Diskusija z wužiwarjom:Michawiki#Botaniski terminus, jako přełožk za eingebuchtet w sadźe Kronblätter tief eingebuchtet
Z Wikipedije, swobodneje encyklopedije