Chemiska wjazba: Rozdźěl mjez wersijomaj

Z Wikipedije, swobodneje encyklopedije
Inhalt gelöscht Inhalt hinzugefügt
S →‎Metalowe wjazba: přełožk někotrych słowo z delnjoserbšćiny
Leyo (diskusija | přinoški)
S image
Rjadka 54: Rjadka 54:
=== Wodźikomostowa wjazba ===
=== Wodźikomostowa wjazba ===


[[Image:Wasserstoffbrückenbindungen des Wasser.png|thumb|180px|wodźikomostowe wjazby pola wody ]]
[[Image:Wasserstoffbrückenbindungen-Wasser.svg|thumb|wodźikomostowe wjazby pola wody ]]
Hdyž je wodźik na kislik, dusyk abo fluor wjazany, přesuwa so hustota wjazbowych elektronow k tutym elementam, dokelž maja wone wyšu elektronegatiwitu hač wodźik. Wutworje so potajkim dipol z pozitiwnje nabitym wodźikom a negatiwnje nabitymi atomami kislika, dusyka abo fluora.
Hdyž je wodźik na kislik, dusyk abo fluor wjazany, přesuwa so hustota wjazbowych elektronow k tutym elementam, dokelž maja wone wyšu elektronegatiwitu hač wodźik. Wutworje so potajkim dipol z pozitiwnje nabitym wodźikom a negatiwnje nabitymi atomami kislika, dusyka abo fluora.
Kislik, dusyk a fluor maja nimo wjazbowych wonkownych elektronow tež swobodne elektronowe poriki na wonkownej cerje elektronoweje wobalki.
Kislik, dusyk a fluor maja nimo wjazbowych wonkownych elektronow tež swobodne elektronowe poriki na wonkownej cerje elektronoweje wobalki.
Rjadka 60: Rjadka 60:


Dalšne słabe wjazby su Van-der-Waalsowe mjezsobne wobwliwowanje a dipol-dipolowe mjezsobne wobwliwowanje.
Dalšne słabe wjazby su Van-der-Waalsowe mjezsobne wobwliwowanje a dipol-dipolowe mjezsobne wobwliwowanje.



== Přehlad ==
== Přehlad ==

Wersija wot 13. januara 2010, 15:47

Chemiska wjazba je pomjenowanje za krutu zwjazanosć mjezy najmjeńšimi dźělkami, a to móžeja być atomy, iony abo molekule. Zwjazanje a wotwjezanje chemiskich wjazbow je zakład za přetworjenje maćiznow. Rozrjaduja so do sylnych a słabych wjazbow.


Sylne wjazby

Sylne wjazby so do slědowacych typow rozrjaduja:

Typ wjazby Wjazbowe partnarje
ionowa wjazba metale z njekowami
metalowe wjazba metale z metalemi
atomowa wjazba njekowy z njekowami

W periodiskej tabulce přiběra metalowy charakter wot prawa na lěwo a wot horjeka dele. Přechody mjezy njekowami a metalemi su tohodla běžne, runjež tak je z přechodami mjezy tutymi třomi wjazbowymi typami.

Ionowa wjazba

lěsyca sele CsCl

Metale a njekowy z diferencu elektronegatiwity wyše hač 1,7 wutworje ionowu wjazbu. Dokelž maja metale nišu elektronegatiwitu hač njekowy, přepodaja wone wšě swoje walencowe elektrony na njekow. Potajkim zwjazuja so metale jako pozitiwne nabite iony (kationy) z negatiwnje nabitymi ionami (aniony) njekowow. Iony so mjezy sobu elektrostatiski přićahuja a tworje ionowy lěsycu. Čim wyše su iony nabite a čim mjeńše su jich radiusy, ćim stabilniši je lěsyca a ćim wjetši je toś škrějny dypk tutoho zwjazanja. Ionowe lěsycy wodźa milinu jenož w škrjenju a w rozpušćonce. Njejsu to pak elektrony, kotrež wodźa milinu, ale rozpušćene iony. Wšitke zwjazanja, kotrež su z ionowych lěsycow natwarjene, so pomjenuja w chemiji sele. Přikłada stej NaCl a AlCl3.


Metalowe wjazba

kupor

Metale maja nisku elektronegatiwitu a tohodla su wonkowne elektrony słabje na metalowe atomy wjazane. Wone so lochko wot atomow pušćeja. Atomowe tyłowy metala (atomy bjez wonkownych elektronow) so zwjazuja k metalowemu lěsycy. Elektrony so jako tak pomjenowany elektronowy płun w lěsycy swobodnje pohibuja. Tohodla móžeja metale jara derje milinu a ćopłotu wodźić. Je to tež přičina za duktilnosć (daja so lochko formować). Swobodnje so pohibowace elektrony móžeja wšě žołmowe dołhosće swětła, kotrež zapromjenja, zaso njepřeměnjenje wotpromjenić (emitować). Tohodla so metale tak błyšća – wšo swětło so mjenujcy reflektujo.

Atomowa wjazba

Njekowy wěžu so mjezy sobu přez elektronowe poriki. Po tutej wašni zwjazane atome pomjenjujomy molekule. Atomowe wjazby móžeja być polarne abo njepolarne. To wotwisuje wot diference elektronegatiwity wobdźěleneju njemetalneju elementow. Pola polarnych wjazbow je wjetšina hustoty wjazbowych elektronow pola njemetala z wyšej elektronegatiwitu. Molekule maja niski škrějny dypk a su izolatory (njewodźa milinu). Synonyma za atomowu wjazbu stej kowalentna wjazba a wjazba elektronowych porikow.


Słabe wjazby

Słabe wjazby so w zasaźe mjezy molekulemi wutworja a wobwliwuja fyzikaliske kajkosće jako škrějny abo zawarjenski dypk. Pola słabych wjazbow njepřechadaja elektrony wot jednoho atoma na druhi a so tež njewutworja wjazbowe elektronowe poriki. Jedna so jow wo přesunjenje negatiwneho nabitka w molekulu. Při tym nastanje elektriski dipol, to rěka, zo ma molekul w sebje pozitiwnje nabity a negatiwnje nabity pol. Dipol móže druhe dipole přićahować a tak so wutworje słaba wjazba mjezy molekulemi. Słaba wjazba je na přikład:


Wodźikomostowa wjazba

wodźikomostowe wjazby pola wody

Hdyž je wodźik na kislik, dusyk abo fluor wjazany, přesuwa so hustota wjazbowych elektronow k tutym elementam, dokelž maja wone wyšu elektronegatiwitu hač wodźik. Wutworje so potajkim dipol z pozitiwnje nabitym wodźikom a negatiwnje nabitymi atomami kislika, dusyka abo fluora. Kislik, dusyk a fluor maja nimo wjazbowych wonkownych elektronow tež swobodne elektronowe poriki na wonkownej cerje elektronoweje wobalki. Pozitiwnje polarizowany wodźik móže nětko tak pomjenjene wodźikomostowu wjazbu z tutymi swobodnymi elektronowymi porikami wutworić.

Dalšne słabe wjazby su Van-der-Waalsowe mjezsobne wobwliwowanje a dipol-dipolowe mjezsobne wobwliwowanje.

Přehlad

Zakład wšitkich wjazbow je potajkim elektrostatiske přićahowanje. Tabulka dajo přehlad sylnych a słabych wjazbow glědajo na pozitiwnje a negatiwnje nabite partnerje.


Typ wjazby Pozitiwnje nabite Negatiwnje nabite
ionowa wjazba kationy aniony
metalowa wjazba kationy (pomjenjuju so tež atomowe rumpy) elektronowy płun (licho se pógibujuce elektrony)
atomowa wjazba atomowe jadro elektronowa wobalka
wodźikomostowa wjazba wodźik, kotrež je na O, N, abo F wjazany a tohodla pozitiwnje polarizowany N, O abo F z nanajmjenje jednym swobodnym elektronowym porikom
Z Wikipedije, swobodneje encyklopedije