K wobsahej skočić

Europska unija

Z Wikipedije, swobodneje encyklopedije
Europska unija

Chorhoj Europskeje unije
Dewiza:
Jednota we wšelakorosći
(In varietate concordia)
Hymna:
Oda na radosć
(instrumentalna wersija)
Čłonske kraje
Hamtske rěče

Sydło Europskeje komisije Brüssel
Předsyda Europskeje rady Charles Michel (wot 2019)
Předsydka Europskeje komisije Ursula von der Leyen
Předsyda Europskeho parlamenta David Sassoli
Přestrjeń 4.132.796 km² (EU-27)
Wobydlerstwo
 - cyłkowna
 - hustosć

447,1 mio (EU-27)
102 wosobow/km²
BKP (2017)
 - cyłkowny
 - na wosobu

17,37 bilionow $
35.700 $ (EU-28)
Wutworjena:
Jako EWG
 - podpisane
 - powołana

Jako EU
 - podpisane
 - powołana


Romske zrěčenja
 - 25. měrca 1957
 - 1. januara 1958

Maastrichtowe zrěčenje
 - 7. februara 1992
 - 1. nowembra 1993

Měnowa unija
Časowe zony UTC 0 do +2
Domena .eu
Telefonowy kod +3 (namjetowany)
Wobdźěłać
p  d  w

Europska unija je europski zwjazk statow, kotryž bu załožene z cilomaj zničenja hranicow a polěpšenja mjezsobneho dźěła na kontinenće. Tuchwilu ma wona 27 čłonskich statow.

Čłonske staty su:

Tež Zjednoćene kralestwo bě wot 1973 hač do swojeho wustupa w lěće 2020, tak mjenowaneho Brexita, čłon Europskeje unije.

Tuchwilne přistupne kandidaty su Albanska, Čorna Hora, Sewjerna Makedonska, Serbiska a Turkowska. Islandska je swoje požadanje wo čłonstwo dnja 12. měrca 2015 wróćo wzała. Wo přistup prosyli su dale Bosniska a Hercegowina kaž tež – po ruskej inwaziji do Ukrainy w februarje 2022 – Ukraina, Georgiska a Moldawska.

 Commons: Europska unija – Zběrka wobrazow, widejow a awdiodatajow
Z Wikipedije, swobodneje encyklopedije