Ocon

Z Wikipedije, swobodneje encyklopedije
Dźi do: Nawigacija, Pytać
strukturowa formula
Strukturowa formul ocona
Powšitkowne
mjeno Ocon
Druhe mjena

„aktiwny kislik“, Trisauerstoff

sumowa formula O3
CAS-čisło 10028-15-6
Krótki wopis bjezbarbny[1] hač módrjenkojty[2] płun z njepřijomnje stechendem wónju[1]
Kajkosće
Molarna masa 48,00 g·mol−1
agregatny staw płunojty
hustosć

2,144 kg·m−3 (0 °C)[1]

škrějny dypk

−192,7 °C[1]

warjenski dypk

−110,5 °C[1]

parowy ćišć

5,5 MPa (−12 °C)

rozpušćitosć

we wdoźe: 494 ml·l−1 (0 °C)[3]

Njestrašnostne pokazy
Markěrowanje jako strašna maćizna nach „TRB 610 – Druckbehälter; Aufstellung von Druckbehältern zum Lagern von Gasen“[1]
R- a S-sady R: njepostajeny
S: njepostajeny
MAK

njepostajeny, dokelž rakowinu wuwołowacy[1]

Po móžnosći a jeli je zwučeny, so SI-jednoty wužiwaja.

Jeli nic druhe zapisowany, płaća mjenowane daty při standardnych wuměnjenjach.

Ocon (wot grjekskeho ozein „wonjeć“) je njestabilna chemiska wjazba, kotraž wobsteji z třoch molekulow kislika. Je jara reaktiwny a tohodla je sylny oksydaciski srědk. Wón předewšěm w zemskej atmosferje wustupuje. Nastawa při hrimanjach.

Nóžki[wobdźěłać]

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 1,6 Eintrag zu Ozon in der GESTIS-Stoffdatenbank des IFA, abgerufen am 10. Feb. 2008 (JavaScript erforderlich)
  2. Schröter, W., Lautenschläger, K.-H. und Bibrack, H.: Chemie. Fakten und Gesetze. (16. Auflage) Fachbuchverlag Leipzig GmbH, (Lizenzauflage für den Verlag Buch und Zeit, Köln), 1992, ISBN 3-8166-0190-1 Seite 226.
  3. Holeman, Wiberg; Lehrbuch der Anorganischen Chemie, de Gruyter, 91.–100. Auflage, 1985, S. 460
Z Wikipedije, swobodneje encyklopedije